Telo si vse zapomni

V marcu sem virozo prebolevala s silovitim kašljem. V prvem tednu je to bil kašelj iz grla, v drugem kašelj iz pljuč. Enkrat sredi drugega tedna me je prešinila misel, da bi bilo smiselni pri kašlju sodelovati. 😇
Z besedami ne znam opisat razlike kako to narediš, ampak v naslednjem navalu kašljanja sem začutila, da se dejansko držim nazaj in da hočem kašelj umirjati. S tem sem pravzaprav onemogočala, da bi se čisto zares izkašljala. No, in sem začela sodelovati ... da sem zavesno izkašljevala. M. je rekel, da od zunaj zgleda in zvedni grozno, ampak meni je bilo lažje in začutila sem predele kjer je sluz stala in "klicala" k temu, da je izkašljana. Že naslednji dan, po tem ko sem se tako vključila, sem bila za 50% boljše in nadaljno okrevanje se je nato zgodilo zelo na hitro.

10 dni po tem v miru sem sedela na kavču, brala knjigo in imela sem občutek, da izdihujem cigaretni dim.🥹
Ta občutek mi je znan, imela sem ga že pred kakšnimi 25-timi leti. Takrat sem sklepala, da je to posledica tega, da smo bili na obisku pri kadilcih. Malo sem tudi preigravala posledice tega, da sem zrasla v družini kadilcev, saj sama nisem nikoli kadila. Ampak takrat nisem šla za vzroki, občutek se je enkrat pač nehal.

Ko se je ta občutek izhidovanja cigaretnega dima pojavil tokrat, sem ga (ob več znanja o delovanju telesa) povezala s sodelovalnim zavestnim izkašljevanjem. Sklepam, da sem ob marčevski virozi izkašljala sluz iz "oddaljenih delov pljuč" in tako se je odprla pot "arhiviranim" ostankom cigaretnega dima, da se sprostijo. Zdaj to traja še nadaljnih 10 dni in ni prisotno samo ob mirovanju, pač pa tudi ob hoji zunaj. Zato sem si naročila homeopatsko zdravilo Tabacum, ki je sicer namenjeno kadilcem, povezala sem, da s tem tudi posledicam, ki jih nosimo pasivni kadilci.

Danes sem Tabacum vzela prvič, čakala sem vikend, da sem doma in da lahko opazujem delovanje in morebitno spremljajočo simptomatiko. Eno uro po tem, ko sem vzela kroglice, sem zelo globoko zaspala za dve uri. ☺ In trenutno je ta občutek vonja in okusa po cigaretnem dimu ob izdihu bistveno manj prisoten. Zdaj čutim kot, da bi me pekle oči in spomnim se te bolečine, če sem bila v zakajenih prostorih.

Moja prva izkušnja na temo "telo si zapomni vse" je stara kakšnih 33 let. Takrat sem med študentskimi počitnicami na polno študirala in ob tem sem en teden pila čaj za čiščenje krvi, drugi teden pa čaj za podporo ledvicam. Tako sem kolobarila z dvema šalicama čaja na dan. Peti ali šesti teden sedim na wc-ju in dojamem, da ima moj urin vonj po antibiotiku. Nič mi ni bilo jasno, saj že vsaj 10 let nisem vzela antibiotika. 🧐 Kar je bilo še bolj zanimivo, ta vonj antibiotika je bil prisoten cel teden in to pri vsakem uriniranju (ne npr. samo pri jutranjem) ... in po tem se je en dan končalo.
Nekaj mesecev kasneje sem se o tem pogovarjala z zeliščarko. Takoj je izstrelila vprašanje: "Koliko so ti dali antibiotikov v zgodnjem otroštvu?" Ja, zelo veliko jih je bilo, vse do šestega leta, ko so mi odstranili mandeljne. Pojasnila mi je, da očitno so čaji v kombinaciji, ki sem jo pila, odprli pot "arhiviranemu" delu antibiotikov, da so se takrat začeli izločati iz jeter.

Podobno čutim zdaj, da se je ob zavestnem izkašljevanju odprla pot, da se iz mojih pljuč izloča "arhiviran" cigaretni dim, ki je posledica tega, da sem bila v otroštvu v vlogi pasivnega kadilca.