Transformativni življenjski cikli

Uvodno pojasnilo
Zapis je nastal ob zapisu astrologinje Lorne Bevan o vlogi in pomenu trenutnega Uranovega obdobja v življenju Amerike in Američanov (FB objava 25.6.2022 z naslovom The Karmic Us Pluto Return 2022-2030).

Življenje teče v ciklih.
Življenje se nam ne zgodi.
Življenje živimo zato, da ga izkusimo, da gremo skozi določene razvojne procese in da se fizično, mentalno, čustveno in predvsem duhovno preobražamo ter razvijamo. Transformativni cikli so individualni in kolektivni. In v Lorninem zapisu je opis takšnega kolektivnega transformativnega cikla Amerike in Američanov. V njihovem primeru gre za Plutonovo učenje in transformacijo. Smo pa v obdobju, ko se dogaja še nekaj pomembnih premikov velikih planetov. Ti se premikajo počasi in zato ti transformativni cikli “pridejo” vsake toliko, ta močni in s strani večjih planetov šele na vsakih nekaj generacij.

V tem “kotlu” smo zdaj vsi, ne samo Američani. Njihovo pomembno učenje je Plutonovo, ker so v 18. stoletju, ko je bil Pluton v skoraj isti konstalaciji, imeli revolucijo, ki je bila izhodišče za to kar je Amerika danes. In tako ima vsaka država, kontinent, cel svet in na koncu vsak od nas takšna prelomna obdobja. Res pa je, da se je v zadnjih dveh letih na kupu nabralo kar nekaj teh ključnih prelomnic. Zato imamo občutek, da je vedno večji kaos in da pred našimi očmi razpada svet, ki ga poznamo. Dejansko razpada, saj smo ga kolektivno pripeljali do mej, ki niso več vzdržne in sprejemljive po zakonih narave, moralno etično, tehnološko, energijsko in karmično.

V vsem tem je kar nekaj ključev.
V nadaljevanju opisujem tiste, ki sem prepoznala do sedaj.
*Učenje življenja teče po dokaj enostavnih principih, kot je npr. “če ne gre zlepa, gre zgrda” .... kar pomeni, da se učne življenjske okoliščine spletejo najprej v dokaj enostavnih situacijah. Ampak v človekovi naravi je, da gremo takrat mimo ali po lažji poti, ker izberemo udobje, ugodje ali pa sploh ne prepoznamo transformativnega sporočila. Ampak tu smo, da se razvijamo, zato se lahko počasi spleti okoliščin vedno bolj zapletajo in situacije postajajo vedno bolj kompleksne. Če vmes ne osvojimo svojega učenja oz. ne speljemo svojega transformativnega cikla, enkrat se zgodi ta težka, ta grda situacija, ki nas udari, da se ustavimo, začnemo ozaveščat, lahko se razsujemo fizično, mentalno ali čustveno in to kolesje notranjega potovanja skozi te življenjske situacije nas toliko premelje, da je transfomativno.
*V vsakem trenutku delamo izbiro; tudi, če ne moremo izbrati druge zunanje okoliščine (ker npr. živimo v določeni državi), lahko vedno izberemo svojo notranjo naravnanost - ne glede na to kako težko je).
*Postavitev v zdravo notranjo moč je v teh časih ključen evolutiven proces znotraj katerega je vsak od nas. Skozi zgodovino je človek svojo moč predal v roke drugemu (so)človeku. Na tem mestu ne bom odpirala poglavja kako je to teklo, dejstvo je, da danes to delamo skoraj na vsakem koraku ... in se tega ne zavedamo. Ko sem sama doživela trenutek, ko je oseba prišla na posvet, se vsedla in čakala, da ji dam rešitev zanjo brez, da se vključi in sodeluje, sem šele ozavestila kako je svojo moč dala meni v moje roke. Od takrat naprej prepoznavam kako to delamo na vsakem koraku.
*Ko se prepleteta postavitev v notranjo moč in možnost izbire, nastane tanka moralno etična linija med konstruktivno, razvojno in transformativno izbiro ter zlorabo. Za drugi pol bi lahko izbrala milejšo besedo, pa je ne bom, ker smo v preveč kompleksnem času, ko ni več kaj za mehčat in plesat ples “bodi pozitivna”. Prepoznavanje te tanke linije je, po mojem mnenju, ključno evolutivno mesto vsakega posameznika na individualni in kolektivni ravni. To je točka, ki je na “testu” skoraj vsak trenutek našega bivanja. To je točka in trenutek, ko že itak vedno znova delamo izbire ... samo, da se mnogokrat ne zavedamo, da jih delamo. To je točka, ko po naravi človeka in glede na vzorce, ki smo jih prejeli od prednikov in družbe, običajno izberemo udobnejšo pot. Skozi leta in skozi zgodovino pa se kaže, da ravno izbira udobnejše poti, v kombinaciji dajanja moči v roke drugega, počasi prinese obratno zanko, ko tisti, ki dobi v svoje roke moč drugega, to začne izkoriščati ... in korak po korak to postane zloraba.
Tu smo zdaj, ko je svet poln zlorab. Sodelujemo vsi, posebej, pod masko: “Če on lahko, bom tudi jaz.”,  ali pa “Tako se to pri nas dela.”
Tako že stoletja skupaj plešemo ta ples, skupaj igramo to igro ... igro življenja.
*Ta zgoraj opisan ples igre življenja teče na kolektivni in individualni ravni. Na individualni ravni se obrne v samosabotažo in/ali samozlorabo, ko so naše izbire že škodljive za nas. In drugi del tega procesa teče znotraj vsakega posameznika, ko v sebi do sebe na podoben način pelje svoje notranje procese.

In kaj zdaj?
Dokler ne prepoznamo in ozavestimo posameznih aspektov načinov in vzorcev našega osebnega in kolektivnega funkcioniranja, naše delovanje in življenje teče na avtopilotu.
Ko začnemo ozaveščat in spreminjat, nam ego pomaga, da se zataknemo na medalji: “Jaz sem to rešil.” Pri notranjih procesih ni konca, imajo globoke razsežnosti, prepleteni so kot pajkova mreža, ki je speljana v spiralo. In pretečti mora veliko vode, iti moramo skozi mnogo močnih transformativnih procesov preden pridemo do trenutka spoznanja, ko prepoznamo, da če se zdaj odločim tako, to pomeni, da bom zlorabil integriteto sočloveka .... ali pa, da bom sodeloval v zgodbi, ko drugi izkorišča situacijo, ki vodi v zlorabo sistema, sočloveka ... itd.

Drugi moment v katerem se zataknemo pa je sodba. Zdaj, ko so informacije tako na dosegu roke, se je silovito razmahnilo razsojanje, sojenje, postavljanje na eno stran in vtikovanje v zadeve drugega. Po vsem zgoraj opisanem mogoče lahko prepoznate kje in kako se zaštrikamo, ko razsojamo in sodimo o malone vsemu kar se dogaja.

Življenje ni enostavno, živimo ga zato, da notranje rastemo in s tem pride zunanji razvoj in blaginja. Zdaj, ko smo “doterali cara do duvara”, kot opisuje slikovit pregovor iz obdobja sobivanja balkanskih slovanskih narodov, smo kolektivno (in na določenih nivojih vsak tudi individualno) razvoj in blaginjo, do katere smo prišli, zlorabili do te mere da sta postala destruktina. Lahko bi rekli, da se obračata proti nam in da se peljemo v pogrom. Lahko pa uporabimo znanje o življenjskih in kozmičnih ciklih ter določne planetarne cikele uporabimo za osebno in kolektivno transformacijo. Primer je Plutonov cikel v katerem je Amerika, ali pa osebni Sade sati, Saturnov cikel, v katerem je vsak od nas dva do trikrat v življenju.

Ko zamenjamo perspektivo in začnemo s cikli sodelovati, vzamemo svojo notranjo moč nazaj v svoje roke in zavestno stojimo v svojem transformativnem obdobju. Tako ne plešemo več plesa v smislu “planeti tako stojijo in zdaj bo pogrom”, takrat jasno vemo, da vsaka individualna izbira vsakega posameznika v vsakem trenutku življenja sooblikuje kolektivne odločitve. Tako je od vseh nas odvisno kako bomo speljali trenutno transformativno obdobje v katerem smo vsi na planetu Zemlja.