Življenje je pot
Prišli smo živeti življenje tukaj in zdaj s čutenjem, zavedanjem in realizacijo svoje celotne kapacitete, kapacitete skupnosti/družbe, narave, planeta Zemlja in Kozmosa.
To je pot, to je proces nenehnega učenja.
Tri korake naprej in dva nazaj, pa spet naprej.
Stopanje v prazno in prestopanje bregov po mostovih, ki jih zidamo dolgo in strpno ali pa se kdaj tudi hipno ustvarijo za nas. Včasih padec v prepad ali divjo reko.
Potovanje po špirali, z občutki pa tudi kot, da se vrtimo v začaranem krogu. Ali da smo sredi tornada.
Zlivanje s seboj, s sočlovekom, živalmi in naravo, hkrati kompleksno učenje postavljanja zdravih mej - sebi in drugim, z zdravo izbiro in nego sebe.
Prepoznavanje, graditev in realizacija svoje kapacitete, gradnja in negovanje zdrave lastne vrednosti za notranjo izpolnjenost in doprinos družbi, naravi in kozmosu.
Gradnja, nega, zdrževanje fizičnega, mentalnega, čustvenega, duhovnega zdravja z rednim zdravim prehranjevanjem, obilo počitka, gibanjem in duhovno prakso.
...
Tu smo, da živimo življenje, ne da drvimo skozi urnik, skozi dan, njegove ure in minute, v glavi in odklopljeni od svojega telesa, srca ter svojega bistva.
Zrastli smo v skupnosti in sistemu, ki sta nas naučila biti razteščen na vse konce in kraje, poskrbeti za množico "moram", "hočem", "nujno je", "kaj bodo pa drugi rekli", "zahtevano je", "pričakuje se", "to so standardi".
In pride trenutek, ko se v tej množici zahtev, skrbi, pričakovanj, teženj, nalog, izvedb raztreščimo na tisoče koščkov. Ostanemo v praznem prostoru, v nič-u.
Če smo gradili kapaciteto, imamo orodja in znamo najti podporo, da ohranimo fizično zdravje, da zmoremo skozi eksplozije strahu, preplavitve panike, obilo žalovanja, jeze, sramu.
Kajti vse to je naše telo v norem ritmu, hitenju, hotenju in izživljanju nad seboj in življenjem, strpno in potrpežljivo hranilo v naše celice.
Na koncu pride trenutek, ko je na tebi, da ne glede na ceno, okoliščine in vključene ljudi, izbereš sebe.
Odložiš vse, ker ne zmoreš več nesti niti grama teže, naložene in/ali ponotranjene odgovornosti in pričakovanj.
No matter what.
Iz te pozicije, iz katere nimaš zemljevida, se nadaljuje mirna življenjska pot iz sebe, v neznano, v sočasni globini in bivanju tukaj in zdaj. Zdaj zadošča, da sem. Da bivam, da (so)ustvarjam, da živim, (so)delujem, participiram, ljubim in sem ljubljen/a.
Da čutim in živim v zavedanju, da sem eno in eno v vsem.