Tedenska perspektiva

Ta teden je bil kolektivno močan, prepojen z obupom in strahom pred prihodnostjo, hkrati nabit z bojevitostjo, odločnostjo in delovanjem.
En del kolektiva plava v obupu in se prepušča, v drugem delu se gradi jasnost kaj, kam, kako, zakaj in kdaj.

Mene je danes "zadel" val kolektivnega obupa.
Vem kje imam odprto "pipco", kje je moja ranljivost, da nezavedno dopuščam njegov udar. Ranjenost se celi, malo po malo, ima toliko aspektov, da za njo ni čarobne palčke ozdravitve. V tem procesu mi daje tudi vedenje in modrost, skromnost in obilo sočutja. Zaradi osebne izkušnje, dolgega in globokega sedenja z lastnimi aspekti obupa, se zavedam, da takšen kolektivni val pride do mene tudi zato, ker je del moje vloge tukaj in zdaj podpora in pomoč tistim, ki jim je  težko. Danes sem to delala na kolektivni in energijski ravni. Na drugi strani obupa je upanje, zaupanje, drugačne in nove rešitve, vztrajnost, spoštovanje bivanja, ljubezen, nežnost, perspektivnost nadaljne poti poti.

"Le spomniti se moramo občutkov strahu in tesnobe, ki grizeta naše dušno življenje pred neznano prihodnostjo. Ali obstaja kaj, kar lahko duši v tej situaciji da občutek varnosti? Da, obstaja. To je tisto, kar lahko imenujemo občutek ponižnosti do vsega, kar lahko pride k duši iz teme prihodnosti. Toda ta občutek bo učinkovit le, če bo imel značaj molitve. Izogibajmo se nesporazumu. Ne poveličujemo nečesa, kar bi lahko imenujemo skromnost v takem ali drugačnem smislu; opisujemo njeno določeno obliko - ponižnost do vsega, kar lahko prinese prihodnost. Kdor z zaskrbljenostjo in strahom gleda v prihodnost, ovira njegov razvoj, ovira svoboden razplet njegovih dušnih sil. Pravzaprav nič ne ovira tega razvoja bolj kot strah in tesnoba pred neznano prihodnostjo. Toda rezultate podrejanja prihodnosti je mogoče soditi le po izkušnjah. Kaj pomeni ta skromnost? V idealnem primeru bi to pomenilo reči samemu sebi: Karkoli lahko prinese naslednja ura ali dan, tega ne morem spremeniti s strahom ali tesnobo, saj še ni znano. Zato ga bom čakal s popolno notranjo umirjenostjo, popolno umirjenostjo duha. Kdor se bo lahko srečal s prihodnostjo na ta miren, sproščen način, ne da bi pri tem zmanjšal svojo aktivno moč in energijo, bo lahko svobodno in intenzivno razvijal moči svoje duše. Kot da ovira za oviro odpada, ko dušo vedno bolj prežema ta občutek ponižnosti do bližajočih se dogodkov.”
~ Rudolf Steiner, zapisano pred 100 leti

#colectivetraumahealing #abfewaratah