Sporočilo in podpora Avstralskih cvetnih esenc v postavitvi Slovenije

Vključitev Avstralskih cvetnih esenc v postavitvi* 31. julija 2021 se je zgodila spontano, ob nagibu gostiteljice, da naj na mizo postavim stekleničke esenc, ki bi lahko podale odgovore na vprašanje: "Kako dosečti, da pride do konca trenutne situacije (celostno stanje v državi, ne samo iz aspekta epidemije)?"
Izmed devetinšestdesetih esenc sem po notranjem občutku, in glede na vedenje kaj katera rastlina/esenca dela, izbrala kakšnih dvajset. Gostiteljici so se zasvetile oči in pokazala je na eno izmed stekleničko in rekla: "Ta sveti ven med vsemi. In še ta in ta." Pred menoj so stale stekleničke treh esenc in na glas sem začela opisovati namen njihovega delovanja, kaj razrešujejo, podpirajo in v kakšno notranjo postavitev/okrepitev vodijo posameznika. Iz stavka v stavek se je modrost cvetov abordžinskih svetih rastlin zlivala s kolektivnim aspektom Slovenije. S tem smo esence integrirale v postavitev in z nami so bile cel dan. Ne samo te tri, več njih, vsaka kot mediator med vprašanjem in odgovorom.
Za vse, ki smo bile vključene v to postavitev, je bila to svojevrstna izkušnja. Zame še posebej, ker sem bila most - prevajalec, med modrostjo esenc in njihovim sporočilom kot odgovorom ali pojasnilom na situacije iz postavitve.
V nadaljevanju povzemam ključna sporočila, ki vključujejo veliko simbolike in prenosov med individualnim in kolektivnim.

Na uvodno vprašanje vprašanje, v postavitvi akterjev: narod - različna stanja naroda - upravljalec države: "Kako dosečti, da iz perspekitve naroda pride do konca trenutne situacije (celostno stanje v državi, ne samo iz aspekta epidemije)?", odgovor nosi esenca, ki razrešuje strah. Še posebej strah spustiti kontrolo. Esenca tudi razrešuje velike travme, bolečino brez vzroka in bolečino na celičnem novoju. Ta strah je lahko tako silovit, da je oseba nezmožna delati, v njej se sočasno kuha jeza na druge. Prenešeno na kolektivno raven, na narod: premik ven - naprej, ki zaključuje začaran krog trenutne situacije, je v soočenju s strahom v katerem stojimo, z jezo, ki je pod njim in se kuha v ekonom loncu. Ta strah ljudi paralizira zaradi bolečin na celičnem nivoju, zaradi velikih travm, ki so običajno medgeneracijsko prenešene, ker niso bile razrešene v generacijah prednikov, ko so jih doživeli.

Naslednja esenca, ki je bila izpostavljena, razrešuje vlogo reševalca. To je notranja postavitev osebe, ki vse prevzame nase, lahko je tudi arogantna, išče pozornost, v dogajanjih/delovanju je običajno prisotna drama. Aspekti te esence se kažejo pri obeh, narodu in upravljalcu. Vsak ima svoje nianse oz. variacije vloge reševalca. Prenešeno na narod, je to aspekt, ko tako radi poskrbimo za druge ali pa poznamo/dajemo rešitve za druge, nase pa pozabimo, se prekurimo ali pa z zunanjim angažiranjem nadomestimo, da ne gremo/ne zmoremo v stik s svojo globino - v razreševanje čustvenih ranjenosti, bolečin in travm. Ob razreševanju vloge reševalca steče postavitev osebe v njeno zdravo notranjo moč. Na fizičnem nivoju ta esenca krepi hrbtenico.

Tretja esenca osebo podpre pri premiku iz preteklosti v sedanjost in da (lahko) vidi sončno prihodnost. Zaradi nje sem prej izpostavila medgeneracijski prenos nerazrešenih travm, bolečnin, zamer, jeze. Ta preteklost nas drži v začaranem krogu, da ne zmoremo biti tukaj in zdaj, da so se v ljudeh razrastli skepticizem, sodbe, kritizerstvo, zavist, zamere. Na žalost je pri medgeneracijskem prenosu travme prisotno, da smo nehote njeni ujetniki in se je običajno niti ne zavedamo. Prenos teče v prenatalni fazi in predvsem v zgodnjem otroštvu, ko nam bližnji iz družine in širše z vedenjem, ravnanji, čustvenimi odzivi in načinom verbalne ter neverbalne komunikacije sporočajo (oz. nas učijo) kako funkcionirata družina in družba, kako se posameznik vmešča vanju, kje je njegovo mesto, kakšna so pravila/navodila in kako se razrešuje vsakdanje situacije. Ko s tem zrastemo, so za nas to dejstva in po njih delujemo na avtopilotu ... vse to trenutka, ko se začne proces ozaveščanja. To je takrat, ko se oseba začne soočati, da poleg njegovega pristopa obstajajo, delujejo in so lahko tudi na ravni pravil, mogoči še drugačni pristopi, rešitve, načini funkcioniranja, doživljanja, delovanja itd. To soočenje odpira polje za razreševanje tistega v čemer smo zrasli, kar je teklo na avtopilotu in s tem se oseba postavlja v tukaj in zdaj. Ko stojimo v tukaj in zdaj, s polno prisotnostjo vemo, da imamo v vsakem trenutku življenja - torej vedno znova, možnost izbire. To pomeni, da (lahko) z lastnimi izbirami počasi, korak za korakom, vzpostavljamo sončno prihodnost.

Ob tem povzetku sporočila esenc se je takoj postavilo vprašanje: "Kaj bi ljudi spodbudilo v lastno akcijo, brez države?" Izpostavila se je esenca, ki jo dajemo osebam, ki stiskajo zobe in se počutijo, da so obstale, da so "stuck in". Zobe lahko stiskamo zato, da zmoremo iti skozi vsakdanje situacije. Ali zato, da zadržimo jezik in ne povemo na glas tisto kar mislimo. Lahko tudi zato ker rezultati niso tisto kar smo pričakovali in zdaj je treba biti z novimi dejstvi. Ta esenca tudi razrešuje vzorec/strah "kaj bodo pa drugi rekli". Osebo podpira, da zbere notranjo moč, da se premakne iz neustreznih/ neprimernih/ neprijetnih situacij (zaradi katerih stiska zobe). Hkrati osebo podpre, da besede/ mnenja/ sodbe drugih zanjo nimajo več tako odločilne ali močne teže oz. da jih ne doživi več kot nož v srce. Ko to prenesemo na kolektivno, to pomeni, da je pot premika ob zavedanju oz. okrepitvi naroda, da se zmore premakniti iz neustreznih/ neprimernih/ neprijetnih življenjskih osebnih, družinskih, poslovnih, službenih, strokovnih, itd. situacij. Ključ je premik in ne umik. Pri umiku stiskanje zob ostane, pri premiku oz. razrešitvi pa stiskanje zob spusti.

Skozi celotno postavitev se je izkristalizirala trentuna notranja postavitev ljudi - naroda, ki jih lahko vmestimo v tri skupine. Prvi so tisti, ki so danes ok, so dobro. Postavljajo se v pozicijo "Vi ste tam, da rešujete situacijo. Jaz hočem imeti (nazaj) svoje staro življenje, nočem spremembe." Ta skupina bi jedla krofe in pila pivo, v miru živela (isto in dosedanje) vsakdanje življenje, šla na počitnice, športala, itd. Druga skupina so tisti, ki se zavedajo, da je situacija kompleksna, ubrali so sebi primerno pot dela na sebi in angažirajo se v lokalni skupnosti. Čutijo, da je to dovolj in da v nekem trenutku bomo prišli skupaj tudi na kolektivnem nivoju. Tretja skupina je v (popolni) apatiji. V njej je (žal) veliko strokovnjakov, ki hodijo v službo zato, da imajo plačo ... ker rabimo denar, da preživimo. Apatija je prisotna predvsem oz. tudi zato, ker je tem strokovnjakom odvzeta možnost kreacije, ustvarjanja, strokovnega raziskovanja, razvoja in izražanja. Naloženo jim je kup dodatnih administrativnih in tehničnih nalog, katerih rezultati polnijo praznino, s tem pa jim je onemogočena kreativno, odgovorno in strokovno delo zaradi katerega so šli v to službo. Za te ljudi bi bilo dobro, da odžalujejo, da jim je odvzeta možnost, da ustvarjajo, da prispevajo iz svoje polne kapacitete in da odločajo.
Pri vseh treh skupinah obstaja velik izziv in možnost prisotnosti različnih odvisnosti (alkohol, cigarete, droge, zdravila, igre na srečo, seks, internet, pretirano športanje, itd.).

V primeru, da se razplamti še četrti val C* virusa in da se bodo spet stopnjevali ukrepi, smo kolektivno na tem, da narod, še posebej apatični del, preplavi obup. Esenca, ki je ob tem delu postavitve sodelavala z nami, je esenca, ki jo damo osebi, ki je v stiski "črne noči duše". Dajemo jo tudi osebam, ki so doživeli vojne, osebne zlome, finančne zlome. Esenca krepi pogum, človeka podpre, da zmore skozi kompleksne življenjske situacije, da zmore soočenje z njimi in da se aktivira, da gre naprej. V kontekstu postavitve, prisotnost te esence razumem kot poziv vsem, da si v primeru novega vala /ukrepov poskrbimo dodatno podporo. To je lahko podpora sočloveka, terapevtska podpora, strokovna podpora - npr. ob šolanju otrok na domu. To je lahko zaveza med nami, da se brezpogojno podpiramo in si stojimo ob strani. To je lahko samo-organizacija lokalne skupnosti za oskrbo hrane direktno od kmetov iz tistega okoliša. To je lahko krepitev imunskega sistema na način kot ga izbere vsak sam. To je lahko vadba, druženja na sprehodu kjer se združi socialni in vadbeni del. Ključ je, da ne zdrsnemo vase in samo ždimo. Pomembno je, da zberemo notranjo moč, voljo in pogum in prosimo za pomoč, da povemo na glas. Če rešitev, podpora oz. oskrba ne pride takoj, je za osebo, ki obupuje, ključ vztrajati. Hkrati pa je za vse nas pomembno (še posebej v primeru, da se zgodi četrti val), da smo odprti, sprejemljivi, sočutni in da tudi sami prepoznamo, ko je nekdo v stiski. Da odreagiramo, osebo podpremo, v tistem trenutku je lahko dovolj že beseda ali samo prisotnost. Če nimamo lastnih kapacitet za nadaljno podpro te osebe, nadalje vključujemo druge ljudi, prosimo za pomoč in človeka, ki obupuje spremljamo, da se zažene kolesje premika in da oseba ne tone v obup.
V primeru, da bomo imeli naslednji lockdown, bo imela ta druga skupina iz zgornjega opisa zelo pomembno vlogo. Posebej za oskrbo in pomoč, saj imajo ti ljudje svoj naboj in kapaciteto. So pa trenutno v situaciji, da tudi sami dihajo "na škrge" zato, da se držijo nad vodo vsakdanjih življenjeskih situacij, da rešujejo družinske odnose, razhode, izgube služb, šolanja otrok, itd. Te osebe se zavedajo svoje (razpoložljive) kapacitete in omejitev.

Ljudje iz prve skupine si zaščito držijo z mislijo "samo, da najhujše ni pri nas" (npr. neurij s poplavami). V največji globini so (lahko) paralizirani, ampak v vsakdanjih situacijah ozaveščajo, kakšen je to status quo. V postavitvi so zmogli soočenje s preživetvenim strahom. To je primarni eksistenčni strah vsakega od nas, ki ene požene v akcijo, druge v beg, tretje pa v zamrznitev. Da gre za tako silovit strah je pokazala prisotnost dveh esenc, ki razrešujeta strah. Prva je tista, ki je bila z nami že v začetku postavitve in nagovarja tudi strah spustiti kontrolo, podpre osebo pri razreševanju globokih travm in bolečine na celičnem nivoju. Ob razrešitvi osebo podpre v centriranosti, čustevni stabilnosti in umirjenosti, posebej v težkih časih. Druga esenca, ki razrešuje strah, je za ekstremen strah, ki se kaže skozi nočne more, fibije. Dajemo jo tudi osebam, ki so doživele teror vojne. V postavitvi ta skupina, ob podpori volje ni zmogla premika. Ko smo jo podprli z esenco, ki osebo podpre pri zmožnosti in sposobnosti obvladovanja trenutne situacije in pri tem zbere moč, da se premakne, se je premik zgodil. Premik je omogočil ozaveščanje celotne razsežnosti tega strahu in jeze, ki je bila pod njim. Silovitost jeze je že kazala, da se lahko zgodi eksplozija, zato je bila ponujena podpora. Z njo se je umirila drama, intenzivnost in začela se je transformacija. Transformirana strah in jeza osebo v takšnem procesu postavita v zdravo notranjo moč.

Skozi celotno postavitev se je kazalo, da je za vsakega posameznika v Sloveniji ključna postavitev v svojo zdravo notranjo moč. Opisan proces, kot ga je razgrnila uporaba esenc v postavitvi, nam to kaže še bolj jasno. Dal nam je tudi odgovore kako lahko vsak posamezno, in vsi skupaj, speljemo ta proces. Za celovit premik ven nam je podporo izrazila esenca, ki osebo podpre pri vzpostavitvi povezave z Višjim jazom in tudi z duhovnim aspektom človeka. To razumem kot povabilo, da sprejmemo in zaživimo svojo celovitost, in sicer, da je človek fizično, čustveno, mentalno, srčno, kreativno in spiritualno bitje.
V postavitvi se je ob zdravi notranji moči v več aspektih jasno pokazala moč brezpogojne podpore in ljubezni. Poznamo jo kot brezpogojno ljubezen mame do otroka, kot ženstvenost ženske, kot držanje podpore in prostora ter kot zaupanje toku življenja.

*Postavitev je tekla po principih metode postavitve družine, ki jo je razvil Bert Hellinger. Gostiteljica postavitve je bila Sonja Šmit.