Soočenje 2

Teorija in praksa analize zdravljenja kolektivnih travm ugotavlja, da se nerazrešene travme preteklih generacij v drugi ali tretji naslednji generaciji izražajo kot verbalno nasilje. V zadnjih mesecih, in še posebej v teh dneh, pa globoko diham, ko ozaveščam, da velik del ljudi v Sloveniji malone uživa nad hujskanjem, nasiljem, zlorabo in zavajanjem lastnih državljanov, kot to dela človek, ki je v vlogi predsednika države. Groza me je. Ta šok procesiram kot sociologinja in kot terapevtka. Šok procesiram kot ženska, ki sicer nima otrok, ampak si iz globine srca želi, da imajo današnje generacije otrok in mladih perspektivo bivanja v miru, harmoniji, blagostanju, sodelovanju, ljubezni, sočutju in človečnosti.

Sprašujem se kako globoka je trenutna in medgeneracijsko prenešena čustvena ranjenost ljudi v Sloveniji, da sta nasilje in zloraba normalna in celo poveličevana, da je oseba, ki ju izvaja, celo poveličevana v rešitelja. In da je delitev na vaši in naši samo po sebi umevna ter zagovarjana.

Jasno mi je, da osebno in družbeno moramo skozi celovito ter celostno transformacijo, če želimo, da bomo preživeli mi kot človeštvo in Zemlja kot planet. Ampak ljudje smo tisti, ki izbiramo kako gremo skozi to transformacijo. In če kaj, je del tega procesa ozaveščanje in soočanje kako tanka je lahko linija med tem, da je nekdo s svojimi dejanji rešitev problema in kdaj se je on prevesil v problem. Hujskanje, psihično nasilje in zloraba so definitivno mesto in trenutek, ko noben kompromis ni več sprejemljiv.

Danes ugotavljam, da so slovenskem narodu hujskanje, psihično nasilje in zloraba tako domači, da smo pravzaprav v soodvisniškem odnosu. V odnosu, ko dopuščamo, da narcis zliva ves svoj gnoj po miljonih ljudi ter ob tem pohodi človečnost vsakega prebivalca tega planeta. Kar pomeni, da pohodi najglobje notranje bistvo vsakega od nas - torej tudi vsakega od tistih, ki ga vidijo in doživljajo kot rešitelja.
To je ZLORABA in pomeni biti ZLORABLJEN.
Ampak dokler žrtev ne prepozna in ozavesti, da je zlorabljena, bo aktivno sodelovala v igri tistega, ki zlorablja. In skupaj plešeta ta ples ... lahko tudi desetletja.
Takšen ples tudi kolektivno plešemo že desetletja, ker dopuščamo, ker sodelujemo, da je zloraba postala samo po sebi umevna. In čaka nas soočenje s samim seboj, da v njej sodelujemo, jo podpiramo, razpihujemo, hujskamo in tako zlorabljamo naprej - sebe in druge.

Zato, da se umikamo pred tem soočenjem, se ukvarjamo z drugimi. To je pravzaprav naravni obrambni mehanizem dokler ne zmoremo pogledati sebe v lastno ogledalo in si priznati ter sprejeti, da delamo enako ali da sodelujemo v podobnem procesu. Zato iz razdalje čez lužo nekateri z zadovoljstvom gledajo kako se "ruši gnili kapitalizem" in s tem bežijo od soočenja kako smo priča zlorabi sistema v katerem dejansko živimo svoje vsakdanje življenje in mu rečemo slovenska država. Tako močno smo zgodovinsko "vajeni", da drugi "udarjajo po nas", da je večina spregledala točko ali trenutek, ko se je upravljanje države spremenilo v zlorabo. V 30-letni zgodovini slovenske države se je to zgodilo že nekajkrat in vsak krog gre globje, zajeda v večje bistvo sistema države, državljanov in posameznega človeka.

Nadvse upam, da tokratni krog ne postane začaran krog. Da bomo osebno in kolektivno zmogli soočenje kje na vsakem koraku bivanja v vsakdanjem življenju vsak od nas s svojimi dejanji, besedami, vedenjem in čutenjem iz obstoječega osebnega in kolektivnega vedenjskega vzorca sodi, razdvajanja in ločuje na vi/mi, vaši/naši, hujska k še večjemu razdoru, stalno prelaga krivdo na druge in fizično, verbalno, emocionalno ali pa energijsko zlorablja sočloveka, družbo ter nenazadnje tudi sebe samega.
Čaka nas soočenje, kompleksno sprejemanje samega sebe v vseh plasteh človeške narave in prevzem odgovornosti zase, za lastna delovanja, sodelovanja in podpiranja. Iz te točke človek potem brezpogojno, vedno in takoj reče NE vsakemu hujskanju, fizičnemu, verbalnem, emocionalnemu, energijskemu nasilju in zlorabi. In šele iz te točke je mogoče kreiranje tistega sveta in družbe sodelovanja, miru in ljubezni v kateri si v svoji globini želi v prihodnje živeti vsak od nas. Ki si ga želimo za generacije za nami in ki si ga človeštvo želi že stoletja, če ne že tisočletja.

Ja, res je na vsakem od nas kaj izbere in kaj kreira. Samo, da je mesto izbire in kreacije še nekje drugje, še bolj tukaj in zdaj, v največji ranjenosti naše biti in naroda in je/bo (lahko) peklensko boleče iz mesta razbeljene stoletne rane postaviti in boriti se zase in za sočloveka. Ampak, vreden je vsak korak vsakega od nas, ker kolektivno to postane tok, ki osvobaja, zdravi, kreira in udejanja naše najglobje bistvo: BITI ČLOVEK.

Ciklus zapisov na temo soočenj z vzorci in načini osebnega ter kolektivnega delovanja: Soočenje 1, Soočenje 2, Soočenje 3, Soočenje 4

Foto: Pink Mulla Mulla iz katere je pripravljena Avstralska cvetna esenca, ki osebo podpre pri razreševanju zelo globokih osebnih, medgeneracijskih in kolektivnih travm in karme. Na tem mestu je z namenom podpore vseh nas, da zmoremo skozi enega najbolj močnih  transformativnih procesov v zgodovini človeštva.