Soočenje 4

Pred eno uro so se oglasile sirene ... moje telo je otrpnilo.
Po nekaj trenutkih sem se spomnila, da je prva sobota v mesecu.
Še en mesec nazaj je ta zvok šel skozi zrak kot opomnik ... aha, poldne je.
Danes ... moj živčni sistem je, glede na doganjanja v svetu, s sireno izpred pred 30 let takoj vzpostavil asociativni tir in v trenutku pride do retravmatizavije ter preplavitve na nivoju živčnega sistema. V telesu takrat vse teče na avtopilotu in zaman ječloveku takrat razlagati, da je vse ok. Pomembneje je biti s to osebo, da prediha val preteklih izkušenj, ki ga je zajel. Brezpogojna podpora je največje darilo, ki ga lahko damo sočloveku in ki ga oseba lahko prejme ter tudi sprejme.

V zadnjih desetih dneh se je reaktiviral zgodovinski spomin prebivalcev celega sveta. Dogajajo se nam retravmatizacije na doživete osebne travmatične življenjske izkušnje. Hkrati imamo vsi svojih celicah imamo, po družinskih linijah, medgeneracijsko prenešen spomin na prvo in drugo svetovno vojno, na exJuga vojno in na še druge vojne, ki so besnele na tem planetu v zadnjih stotih letih. Na nivoju narodov in človeštva pa pravzaprav že vso zgodovino potujemo iz travme v travmo in doživljamo retravmatizacije. Razlika je v tem, da zdaj imamo znanje kaj travma je, kaj je kolektivna travma in ozaveščamo, da smo temu stoletja rekli: "To tako je."
To je tako bilo, ampak ni nujno, da je še naprej tako.

Zadnji dve leti in trenutna situacija, ki jo na eni ravni doživljam kot drugi krog istega dolgega razvojnega cikla, nam kolektvno in individualno dajeta možnosti, priložnosti in izzive. Do zdaj sem identificirala naslednja področja kjer tečejo naši procesi:

  • prepoznavanje osnovnih osebnih potreb - še posebej tistih, ki so bile v otroštvu spregledane, zanikane in/ali pohojene. Tu gre predvsem za čustvene in mentalne potrebe, povezanost, stik in pripadnost skupnosti ter vloga posameznika v njej, in s tem aspekti zdravega oblikovanja identitete.
  • ozaveščanje in postavljanje mej.
  • (pre)vzeti svojo notranjo moč nazaj v svoje roke in se naučiti kako upravljati z njo.
  • stopiti v svojo zdravo notranjo moč.
  • izbrati sebe iz svoje zdrave notranje moči in ne iz ega.
  • brezpogojno stati ob sočloveku, iz človečnosti, ker vsak je Človek.
  • ozaveščanje kje ob vsakodnevnih dogodkih in v odnosih vedno znova doživljamo retravmatizacijo ali čustveno ter reakcijsko preplavitev na nivoju živčnega sistema.
  • soočenje s "prtljago", ki smo jo prejeli od preteklih generacij, ki niso znale in zmogle razrešiti svojih takratnih travm. Pa so jih tako inkapsulirali v celice telesa preko katerih se z vedenjskimi in čustvenimi družinskimi vzorci, pa tudi biloško, prenašajo iz generacije v generacijo.

Vsak od nas ima možnost, vsak dan znova, iz svoje zdrave notranje moči, izbere kje ne bo več sodeloval, da
"To tako je." ali
"Še naprej to tako bo." ali
"Tako bo ker je to ta in ta tako rekel."
vladajo našemu vsakdanjemu življenju.

Ciklus zapisov na temo soočenj z vzorci in načini osebnega ter kolektivnega delovanja: Soočenje 1, Soočenje 2, Soočenje 3, Soočenje 4