Razstrupljanje telesa in čustva

Prvič sva se videli februarja, ko je iskala podporo za čustvene procese, ki se ji dogajajo in se ob dveh malčkih včasih razplamtijo tudi do meja, ki ji niso všeč. V terapevstkem pogovoru se je zgodil proces razreševanja, ki sva ga podprli še z Avstralskimi cvetnimi esencami. In, kot je opisala pred dnevi, držalo jo je kar nekaj časa, zdaj pa napetost spet narašča.
V tem času, od prejšnjega do srečanja pred nekaj dnevi, se je odločila za spomladansko detoksifikacijo in z njo je v tretjem ciklu z oblogami z ricinusovim oljem. Navdušena je nad "generalnim čiščenjem" črevesja, nad kožo, ki je vsak dan bolj čista in napeta ter nad splošno lahkotnostjo in živostjo telesa. Ampak v tretjem tednu se je začela stopnjevati notranja napetost, na trenutke ji nič ni prav, prisotni so občutki spregledanosti, nemoči, tudi obupa in predvsem doživlja, da je za vse sama. Tudi tokratno srečanje je bilo zanjo razbremenilno in podporno, pa tudi čustveno intenzivno.
S tem zapisom želim dodati košček v sestavjanko, ko izvajamo fizične čistilne procese telesa, da imajo širši učinek, za katerega (lahko) ne vemo oz. ga ne poznamo.

Namreč, v življenju, ko gremo skozi kompleksne življenjske situacije in/ali travme, zberemo vse sile, da gremo skozi, da rešujemo in da najdemo pot za razrešitev in preživetje. Čustveni del teh procesov, kako jih doživimo, kaj v nas izzovejo in v kakšno stisko smo postavljeni, pa najpogosteje "spakiramo v celice" svojega telesa. Temu strokovno rečemo inkapsulacija čustev.

Detoksifikacija jeter (kar je glavni namen oblog z ricinusovim oljem na predelu jeter), v določenem trenutku pripelje tudi do deaktivacije v jetrih "spakirane" jeze. Če je detoksifikacija zagnala tudi elemente topitve maščob okoli jeter in ostalih notranjih organov, in s tem tudi hujšanja, odpre tudi pot do sproščanja drugih čustev, ki so bila shranjena v tkivih oz. v maščobnih celicah.
Tako, da je intenzivnejše čustveno doživljanje in odzivanje moje sogovornice v tretjem tednu z oblogami lahko tudi del tega, da so z detoksifikacijo prišle v razreševanje tudi emocije iz preteklih let, ker so se začele sproščati iz razstopljenih maščobnih celic in/ali iz razbremenjenih organov.

Ko vemo, da se to lahko zgodi oz. da se dogaja, prej ozavestimo oz. se lahko tudi pripravimo ter poskrbimo za ustrezno podporo. Predvsem je ključno, da se nam ne zgodi (novo ali dodatno) samoobtoževanje, (samo)nalaganje krivde ali še česa drugega. Ko pride do takšnega "razpakiravanja" ob čiščenju telesa in hujšanju, namreč ne vemo kaj bo prišlo v razreševanje oz. na plano. Odvisno je tudi od trenutnih življenjskih situacij, ki nam "pritisnejo" na notranje gumbe. Na njih se potem odzovemo z enim od osnovnih treh odzivnih mehanizmov, to je z bojem, begom ali umikom. V zadnjem času se v stroki uveljavlja še imenovanje četrtega odzivnega mehanizma, to je otopelost, ki je v sodobni družbi zelo prisotna. Ne glede na odzivni mehanizem je bolj pomemben tisti trenutek prej. To je trenutek, ko se zgodi preplavitev. Kar pomeni, da ob trenutni situaciji stara izkušnja preplavi trenutno, spotencira trenutno stanje in človeka tako pripelje v nek tip pretirane reakcije, npr. jeze, močnega strahu, lahko tudi do panike. Oseba je zato težko sposobna ali nezmožna reševati trenutno situacijo, ne zmore asimilirati novih idej, težje oz. težko dela, komunicira.
In v detoksu sproščena čustvena bera, ki je bila spakirana v celice, lahko naredi točno to, preplavi nas, da trenutno situacijo doživimo kot grozno (če dam najbolj spotenciran primer), vsi okoli nas pa nas gledajo v čudu, ker je njim vse ok. Ali pa so se samo pogovarjali, ali pa hecali ... nam se pa ruši svet.

Zato terapevti poudarjamo, da je dobro biti celostno ozaveščen kaj pomeni iti v proces detoksa ali hujšanja. Ko vemo, da se bo nekaj čustvenega paketa sigurno "razpakiralo", se lahko pripravimo, da se bomo podprli npr. s cvetnimi esencami ali homeopatijo. Čaji, tinkture in Schuesslerjeve soli rabijo več časa za zagon delovanja in nam v tistih najtežjih trenutkih, posebej ob ali po preplavitvi, ne uspejo nuditi takojšnje podpore razbremenitve. Vse pa lahko uporabimo tudi za nadaljevanje procesa razreševanja, saj ga je, po odprtju/sprostitvi, modro podpreti do razrešitve in ga ne spet "spakirati" nazaj v celice.
Hkrati opozarjam, da naj si tisti, ki ve, da je doživel kakšno kompleksnejšo travmo v zgodnjem otroštvu ali kasneje v življenju, poskrbi tudi za ustrezno terapevtsko podporo. Npr. brala sem o primeru ženske, ki je ob podpori kardiologa šla v proces hujšanja, da bi še pravočasno preprečila srečne komplikacije zaradi katerih bi potrebovala srčni spodbujevalec. Shujšala je 25kg in tam se je hujšanje ustavilo. Zdravniku ni bilo jasno kaj se dogaja. Ko sta delala analizo kdaj je na zadnje imela to težo, pri kateri se je hujšanje ustavilo, se je izkazalo, da je to bilo pri njenih 18-tih letih. Takrat je njen oče zbolel za rakom, nekaj časa je skrbela zanj in njegov odhod je bil zanjo huda življenjska izkušnja. Kardiolog je gospe takrat predlagal terapevtsko podporo pri razreševanju te travme. Gospa se za to ni odločila in čez pol leta je dobila nazaj vse kile, ki jih je izgubila v prvem delu procesa zdravljenja/hujšanja. In s tem se je vrnila v visoko rizično skupino tistih, ki so na listi za srčni spodbujevalnik.