Pokanje, ki ni praznična zabava

Danes sem se spomnila mrzlega decembrskega jutra ob začetku praznikov pred 30-timi leti, ko mi je med rezanjem sira zdrsnil nož in sem si na levem palcu odrezala del blazinice. Takrat sem bila "opremljena" z znanjem domače lekarne, da se ureznine razkuži z arniko na šnopsu in mirno sem si na rano dala vato s to alkoholno arniko. Od šoka in trenutne slabosti sem skoraj padla v nezavest. Ker se krvavitev ni ustavila, sva šla na urgenco. Prej sem se še spomnila in tisti odrezani košček dala med dva kosa vate in ga spravila v žep. Če skrajšam zgodbo ... ta košček me je "rešil", da so z njimi zaprli rano, ko so ga prišili.
Celjenje in okrevanje tega prsta je trajalo skoraj eno leto. Še nekaj let sem vsakokrat, ko sem se udarila v vrh prsta, čutila bolečino in spreletelo me je po celem telesu.
Najhujši trenutek pa je bila tista silvesterska noč. Bila sva doma in ob polnoči se je ognjemet videl tudi iz našega balkona. M. me je nagovarjal, da pogledam svetlobne efekte. Jaz pa sem se ob pokanju petard na ploščadi pred blokom sesedla na tla, cela sem se tresla in neomajno sem jokala. V rani mi je kljuvalo in imela sem občutek, da sem na vojni fronti. Najtežje je, ker nimaš kam, tam si ujetnik zvoka eksplozij, bolečine in razstavljenega živčnega sistema.

Od takrat v vsaki celici telesa čutim z vsako visoko senzitivno osebo, z malčki, s starejšimi in še posebej pa z živalmi, ko vsak pok ali močnejši zvok/hrup zareže v njihov živčni sistem.
Zato v celoti podpiram prepoved uporabe vseh pirotehničih sredstev. Še posebej zato, ker ti poki in eksplozije v našem nezavednem vedno znova retravmatizirajo v naše celice zapisane izkušnje vojn naših prednikov. Še posebej pa trigirajo osebne izkušnje vseh tistih, ki so vojno tudi osebno doživeli.
Res je grozovito, da poveličujemo tisto kar v prafaktorje razstavlja živčni sistem nas ljudi in tudi živali.
In ja, uporaba pirotehničnih sredstev je samo eden od teh absurdov.
Kako daleč še moramo iti, da se bomo zavedli, da vse ima svoje meje in da jih je zato bolje držati prej preden tudi sami in vsi skupaj "pademo" čez rob?