Poimenovanje notranjih procesov

Danes želim izpostaviti nekaj kar me muči že od začetka mojega študija teorije travme. In sicer to, kako naslavljamo svoje notranje procese oz. kako jih poimenujemo.

Ko jih naslavljamo, "da pucamo travme", "potrebno je izžalovati", rečemo, da "smo tlačili" čustva in bolečine itd., svojemu živčnemu sistemu sporočamo, da je z nami nekaj narobe in da se hočemo/moramo popravit. S tem si vedno znova nezavedno nalagamo obilo nove krive, posebej, ko procesi tečejo dlje časa oz. imamo občutek, da se ne premaknemo.
Vse ranjenosti, bolečine in travme, ki so se zgodile, so posledično v našem živčnem sistemu aktivirale oblikovanje določenih odzivnih in vedenjskih mehanizmov. Ta proces vedno teče nezavedno in vedno je tu z namenom, da nas zaščiti.
Poudarjam, to je zaščita, to ni napaka!
Ob tem, z odraščanjem ob starših, poberemo oz. se priučimo še njihovih odzivnih in vedenjskih mehanizmov, ki so se vzpostavili tudi zato, da jih zaščitijo.

Res pa je, da v življenju vsakega od nas pride trenutek dozorevanja, ozaveščanja in zavedanja, ko eni odzivni in vedenjski mehanizmi niso več v "službi" naše zaščite, pač pa je čas, da jih ozavestimo in sprocesiramo občutke, čustva in ranjenosti, ki so jih oblikovala, ter s tem aktiviramo procese celjenja. Takrat se lahko zavestno odločamo oz. se učimo novih odzivnih in vedenjskih mehanizmov, ki nam bodo v podporo. Bolj kot ta proces odlašamo, bolj se odpira polje samosabotaže in možnosti, da posledice nosijo tudi drugi okoli nas. In, ko to razreševanje (še) ne steče, se odpre možnost prenosov med generacijami.

Zato predlagam, da za "delo na sebi" uporabljamo poimenovanja, ki so spoštljiva do nas in podpirajo naše opolnomočenje, ne pa, da "z ritjo podiramo, kot slon v trgovini s porcelanom", ko si s poimenovanjem nezavedno še dodatno nalagamo sodbo, krivdo, itd.

Kako bi jaz "prevedla" besedne zveze, ki sem jih izpostavila zgoraj?

• pucam travme --> ozaveščam, naslavljam, razrešujem svoje stiske, bolečine, ranjenosti in travme;
• potrebno je izžalovati --> sem v procesu žalovanja oz. stopam v proces žalovanja, žalujem;
• sem tlačil/porival stran čustva in bolečine --> ta čustva in bolečine je moj sistem postavil na stran iz zaščite in telo jih je shranilo v celice, ker takrat (posebej v otroštvu in ob travmatičnih situacijah) nisem imel kapacitete za drugačne procese.
  ....
  In tako naprej še za mnogo drugih besednih zvez, ki jih uporabjamo, npr.
• negativna čustva --> negativnih čustev ni, vsa imajo smisel v osebnostnem razvoju človeka in so namenjena razvoju in oblikovanju odzivnih in vedenjskih mehanizmov (za boj, beg, zamrznitev, prilagoditev v skupini itd.);
• hodim na terapijo --> sem v terapevtskem procesu (torej, ne hodim tja, pač pa sem aktivno vključen);
  itd.