Moč ognja in vode

Noč zadnjega avgustovskega petka sem presedela na balkonu. Cela sem gorela, od znotraj, glava, misli ... in zrla v temno nebo nad Italijo ter v smeri Brd. Tam so bliskale strele ... potekal je nekaj urni spektakel, ki do nas ni prinesel niti kapljice dežja. Moje telo, in jaz z njim, je hlepelo po razelektritvi, vodi iz neba ... ampak pravi dež je začel padati šele naslednji dan popoldan.
Ko sem danes zrla v fotografije iz Kalifornije, si lahko samo za kanček predstavljam kako mora biti tam, v silovitih  nekaj tedenskih požarih, v zelo onesnaženem zraku, v tisti vročini in razžarelosti zraka, zemlje, vetra, brez vode ... ostajam brez besed, v globoki podpori in prošnji za zaščito vseh ljudi, ki tam bivajo ter so bili evakuirani ali pa so v stalni pripravljenosti na premik. Sem v prošnji za zaščito celotnega habitata tega okolja. In s prošnjo, da tudi tam začne padati dež, da bi deževalo nekaj dni ter pogasilo te silovite požare, umirilo vso razgretost, naelektrenost ter spralo onesnaženost zraka.
Kot smo pred nekaj meseci meditirali v podporo Avstraliji, da tam pade dež ter pogasi silovite požare, takšno podporo in priprošnjo za nekaj dnevni/tedenski miren dež zdaj rabijo tudi Kalifornija, Utah in Oregon. Naj se vključi vsak, ki začuti, da lahko prispeva na svoj način, ob svojem času in iz svojega prostora.