Medgeneracijski prenos zamere
Pred dnevi sem sodelovala v diskusiji na temo medgeneracijskega prenosa travme in ob tem sem se spomnila zgodbe iz obdobja mojega usposabljanja za mediatorko. Takrat nam jo je predavateljica povedala iz perspektive vloge mediatorja.
Danes nanjo gledam še drugače, iz perspektive medgeneracijskega prenosa travme. V tem primeru se jasno vidi kako se prenaša nerazrešena zamera.
Namreč, nerazrešena travma prve generacije se lahko v drugi ali tretji generaciji pokaže kot verbalno ali fizično nasilje.
Zgodba o oleandru
Dva fanta sta si v osnovni šoli ves čas skakala v lase in se pretepala.
Ker šola ni več vedela kako naj ju umiri, so za pomoč prosili mediatorko.
Mediatorka je od prvega fanta izvedela, da ga drugi ves čas napada, on pa da se brani ali pa umika. Ko je drugega vprašala kako on vidi njun odnos, je povedal, da vsakokrat, ko ga vidi, ne more biti pri miru in ga mora udariti ali poriniti, mu kaj zabrusiti. Ni pa znal povedati kaj je tisto kar ga "sili" k tem dejanjem.
Mediatorka je ocenila, da to ni za mediacijo med otrokoma in je na pogovor povabila njune starše. Iz razgovora z njimi se je izkazalo, da se ti dve družini "po strani" gledata že skoraj 100-let, ko so bili sosedi. Takrat je pra-pra dedek prvega fanta samovoljno prestavil oleander sosedi, pra-pra babici drugega fanta. In tega je nastal resen sosedski spor. Naslednje generacije so zamero "negovale in nadalje kuhale".
Trenutna situacija v družinah teh dveh fantov je bila, da so sorodniki drugega - napadalnega fanta še vedno govorili čez sosede in jih krivili. V družini prvega tega niso počeli.
In drugi fant je imel notranji poriv, da udari prvega.
Mediatorka je oboje starše povabila, da se pomirijo z zgodbo izpred sto let premaknjenega oleandra in predvsem, da nehajo obsojati in ogovarjati sosede.
Obe družini sta se aktivno vključili in otroka sta se počasi umirila.