Mančina veličina

Nemo in negibno sem obsedela ob novici o prehodu Mance Košir.
V naslednjem trenutku sem se premaknila v sejno sobo FDVja, kjer sem pred 28 leti sedela pred komisijo na zagovoru diplomske naloge. V sebi sem se tresla, saj mi je bilo popolnoma jasno, da dve leti po končanih predavanjih nisem več polno prepletena z vsebinami sociologije in da se lahko zgodi, da na katerega od teoretičnih vprašanj ne bom vedela odgovora. Predsednica komisije me je mirno in podporno nagovorila in zagovor je stekel. Do trenutka, ko sem zamrznila ob vprašanju mentorja Aleša Debeljaka. Že naslednji trenutek se je ga. Manca sklonila čez mizo z besedami: "Aleš, smo na zagovoru diplome in ne doktorata." Te besede so mi prinesle olajšanje, dale so mi spodbudo, da ni treba, da sem perfektna in v nekaj stavkih sem odgovorila na njegovo vprašanje, čeprav mi je bilo jasno, da mentor ni zadovoljen z odgovorom.
Nekaj minut kasneje sem sobo zapustila s polnim zavedanjem, da sem ta dan zagovor opravila, ker je bila predsednica komisije Manca Košir.

Življenje me je posrkalo v vsakdanje aktivnosti in tokove vse do leta 2016, ko sem na letalu sedela z Mančino knjigo Darovi minevanja. Ob njej sem ozaveščala kako so v nekaterih prelomnih trenutkih mojega življenja ob meni stale ženske, ki so me podprle. Še isti večer sem zbrala pogum in Manci napisala email z refleksijo na branje knjige in z zahvalo za tisto podporo na zagovoru diplome.
Po tistem je v najini komunikaciji ves ta čas ostala tanka nit povezanosti v vzajemnem prebiranju zapisov, razmišljanj in komentarjev. Mančin pogum, moč ter zaupanje ob prehodu smrti so v teh letih prispevali pri vzpostavljanju moje notranje stabilnosti, varnosti in zaupanja, ki se vedno znova vzpostavi, ko sem podpora osebi, ki je v bolečini izgube drage osebe.

Da se pomirim ob nocojšnji novici, sem vzela v roke knjigo Darovi minevanja. Odprla sem jo na poglavju dopisovanja s psihoterapevtom Jankom Bohakom, kjer Manca piše: "P. Kezele nam v tolažbo in upanje zapiše svoje trdno prepričanje: "Življenjska radost je lahko prisotna tudi v umiranju. Sreča, modrost, zadovoljstvo, pa celo vzhičenost in ekstaza - niso v nasprotju s pojmom umiranja in smrti."
O, daj Bog, da bi tako umrla, radostna in v ekstazi!"

Draga Manca, nadvse upam, da je prehod prepleten s srečo, modrostjo, zadovoljstvom, z notranjim mirom, radostjo in ekstazo.💜
Hvala za vso podporo, brezmejno zaupanje in vse darove, ki ste jih podarila vsakemu od nas ter slovenski družbi kot celoti. 🙏