Globina svetišč narave
Po prvem paketu prazničnih dni, opremljenih z več druženja pozno v noč, sem dva dni preživela s "Svetišči narave". Selila sem se med posteljo in kavčem, da sem počivala, nadoknadila spuščene ure spanca, in hkrati sem bila v stiku z naravo, ki ga je mojstrsko ubesedila avtorica naravopisne knjige Irena Cerar.
Z Ireno se srečujeva že iz najinih študentskih let, vmes se nama je - kot vsem - zgodilo življenje z vsemi plusi in minusi ... ko se srečaš samo še vsakih nekaj let, ali pa ti novice prinese skupni prijatelj, ali pa stik omogoči sodobna tehnologija.
Ko sem odprla "Svetišča narave" in se spustila v zgodbo kočevskih gozdov, sem se spomnila na najino zadnje srečanje, ko je dozorevala ideja za to knjigo. Uhh, v kaj se je razvila in odvila ta ideja. Kaj vse je Irena doživela, ponotranjila, ubesedila in zapisala, da je zdaj tu knjiga, ki naslavlja svetišča narave in notranje globine človeka. Ideja za knjigo se je prepletla z notranjo nujo po umiku v naravi in vse skupaj se je sestavilo Ireninih v sedem tednov vseživosti. Tudi zato sem ob branju čutila kot, da mi Irena dopušča, da lahko preberem tudi kakšno stran iz njenega osebnega dnevnika in tudi delček dnevnika njenih sogovornikov. Knjiga je bogata z opisi krajinskih parkov, nosi pomembne detaile o živalih in rastlinah iz teh območij, vsebuje mitološke, pravljične in zgodovinske podrobnosti, ki jih Irena že desetletja zbira, ubeseduje in pripoveduje. Meni, ki se "kategoriziram" za mestnega otroka, ki v otroštvu ni doživel resnega stika z naravo in me to determinira še danes, je knjiga vzpostavila stik z njihovim stikom z naravo. Prinesla mi je spoznanje kako se tisto globino stika, ki jo jaz doživim v svoji notranji globini, doživi v gozdu, ob reki, v hribih, ob morju, v jami in med travniškimi sadovnjaki. Na polno pa me prežema navdušenje nad množico posameznikov, ki v tej naši majhni deželi skrbijo za naravno in kulturno dediščino, čuvajo in raziskujejo naravne zakonitosti ter modrosti habitata ter delajo vse, da bi ta stik z naravo ter zagotavljanje trajnosti prenesli otrokom in tudi vsem nam, ki smo bili kot mestni otroci prikrajšani za to primarno otroško izkušnjo.
Irena, hvala za "Svetiča narave", ki so prižgala luč moji nadaljni poti graditve stika z naravo, kot ga do sedaj nisem poznala.
