Duševno zdravje v Tednu otroka
Letošnji "svetovni dan duševnega zdravja", ki mu je posvečen današnji dan - 10. oktober, poteka v tednu, ko poteka tudi letošnji Teden otroka (prvi teden v oktobru). Tokrat Zveza prijateljev mladine Slovenije Teden otroka organizira pod geslom "Otrok, nepopisan list".
Na spletni strani ZPMS so se ob tej priložnosti vprašali: "Ali lahko najdemo kakšne vzporednice med otroštvom nekoč in danes? Na prvi pogled bi rekli, da težko; toliko se je spremenilo – tehnologija, način vzgoje, tempo življenja. Edino, kar ostaja enako, je samo bistvo “biti otrok”.Vsak otrok se rodi kot nepopisan list, vendar je njegovo odraščanje neločljivo povezano s časom, v katerem živi, pa tudi z vzgojo, šolskim sistemom, družbo in okoljem, ki ga obkroža. Kljub temu pa osnovne potrebe otrok skozi desetletja ostajajo nespremenjene. Vsi otroci, ne glede na čas in prostor, potrebujejo ljubezen, občutek varnosti, topel in zdrav dom. Potrebujejo igro, znanje, druženje z vrstniki, spodbudo, oporo, pomoč ter priložnosti za razvoj svojih talentov in interesov."
Ko sem prebrala slogan "Otrok, nepopisan list", sem najprej globoko zadihala in nato začela iskati vir kdo je definiral ta slogan in kaj so si zamislili pod njegovim okriljem. Zgornji opis iz citata ZPMS mi ne daje zadovoljivega odgovora.
Namreč, otrok ni nepopisan list in skozi perspektivo duševnega zdravja človeka, je nujen širši pogled na otroka in njegov razvoj.Tako kot fizično raste v trebuhu mame v času nosečnosti, se takrat hkrati razvija tudi njegov živčni sistem. Sočasno tudi že teče prva faza otrokovega emocionalnega razvoja. Drugo obdobje, ki (so)oblikuje otroka, je porodni proces. In ta se nadaljuje v poporodno obdobje, vse do 3-4 leta starosti ... in seveda še vsa nadaljna leta.
Skozi perspektivo Polyvagalne teorije sta za otroka (oz. za vsakega od nas) ključna povezanost in občutek varnosti. Z njima se gradijo temelji zdrave osebnosti ter steber duševnega zdravja vsakega otroka oz. človeka. Ko spoštujemo, da je otrok celota in se nehamo ukvarjati s tem koliko in kako je popisan, lahko steče polna sprejemljivost tega (malega) človeka. In v skupnem polju povezanosti, stika, varnosti in sodelovanja lahko starši (in ostali odrasli) na polno podpremo otrokov fizični, čustveni, mentalni in spiritualni razvoj, zagotovimo ljubezen, občutek varnosti, topel in zdrav dom, igro, znanje, druženje z vrstniki, spodbudo, oporo, pomoč ter priložnosti za razvoj otrokovih talentov in interesov.
Res pa je, da starši/odrasli zmoremo speljati in izvajati takšen pristop, ko smo sami stopili na pot razreševanja in celjenja svojih apsektov duševnega zdravja, ki so ga sooblikovali življenje, odnosi, povezanost in stabilna varnost v obdobju našega otroštva.
