Čustva in travme razrešujemo po korakih

Ne si želeti "rešiti se" čustvene otopelosti kot na on/off gumb.

Vsa ta stanja je naš sistem skozi življenje vzpostavil zato, da nas zaščiti, zato, da smo sploh lahko preživeli in prišli do sem kjer smo danes. Če to zaščito umaknemo z eno potezo, lahko pregori naš živčni sistem, lahko se zgodijo kakšni intenzivni fizični odzivi telesa. Ali pa oseba doživi emocionalni kolaps ...  eni rečejo, da se je zlomil ali pa, da doživi živčni zlom.

Ko se odločimo za terapevtsko podporo, stopimo na pot. In najbolj zdravo je po njej hoditi korak po korak. Ker npr. otopelost (ali celo zamrznitev) je tu za zaščito, ker iti skozi čustva in občutke, je bilo takrat premočno, silovito ali celo tvegano. Ta pot razreševanja in zdravljenja pomeni točno to ... iti skozi občutke, sprocesirati jih občutiti in odčutiti jih. Zato je najbolje, da si dovolimo, da to delamo po korakih. Za začetek je najbolje v prisotnosti terapevta/-ke, ki drži varen prostor in je ob osebi, ko se odpre proces. Takrat je ključno (predvsem v začetku terapevtskega procesa), da je nekdo z osebo, saj te podpore v preteklosti običajno nismo imeli. In po tem ... "vaja" dela mojstra. Kar pomeni, ko oseba nekajkrat zmore biti z občutki in čustvi v procesu, s podporo terapeta/-ke, in ko gremo skozi, se počasi začne graditi zaupanje, da je to varno delati za namene razreševanja, okrevanja, celjenja, zdravljenja. In tako tudi gradimo znanje, zavedanje ter občutek kako to je. In da zmoremo tudi sami. Ali pa, da zmoremo prositi za podporo koga od bližnjih, ko se začne procesiranje ob triger situaciji v vsakdanjem življenju.

V uvodnem delu terapevtskega procesa svetujem, da oseba ni prestroga do sebe in da ne sili v procese, ker to ni najbolje. Najbolj varno je, da se procesi odpirajo sami oz. vodeno. Za začetek, ko vzpostavljamo stik s seboj, se učimo biti v opazovanju ... pa ne z glavo in mentalno.
Npr. pozornost usmerite na roko in opazujte kaj vse se dogaja v roki, kaj čutite na koži, kaj se spremeni, ko roko zelo počasi premaknete. In po tem to lahko delate z vsemi deli telesa. Tako skozi telo pridete v stik z občutki v telesu, kakšna je njihova dinamika, kako se spreminjajo. In po tem se začne odpirati, da vsake toliko dojamemo oz. se nam razjasni kakšna izkušnja, čustvo ali doživetje je za določenim občutkom v telesu. In to ni vedno isto, saj se je nalagalo po slojih in naj se tudi po slojih razrešuje.

Če sem še malo bolj konkretna ... npr. da osebo boli roka. Ob spremljanju roke počasi ozavesti, da boli samo nadlaht. Nato ozavesti, da roko včasih sunkovito obrača kot, da bi želela nakaj odriniti, saj s tem želi razbremeniti bolečino v nadlahti. In po tem v enem od teh opazovanj notranji pritisk ter bolečina v roki rasteta, oseba sunkovito zamahne z roko, da bi razbremenila bolečino v nadlahti ... ob tem pa dobi sliko iz otroštva, da se je kot dekle branila in mahala z roko, ko ji je nekdo pristopil, jo nagovarjal in jo čvrsto držal za roko. Ob tej sliki pride tudi čustveni val jeze, strahu, občutka nemoči in groze. Skozi ta val potem zaplujemo v procesu razreševanja. Predihavamo občutke, jih izražamo in si dovolimo, da val še kaj naplavi oz. da odnese kar je zrelo za razrešitev. Tretji aspekt takšnega procesa, ki je lahko tudi kompleksen za sprejeti, predelati, sprocesirati, je soočenje s tem kaj vse smo doživeli, kako smo doživeli in kako silovito so nam bile prestopljene osebne meje ali celo osebno dostojanstvo (kar bi se lahko zgodilo v zgornjem primeru). Če ob tem še ujamemo kdo je ta oseba bila, je lahko to spoznanje dodatni triger s katerim se je za soočiti in s čimer je dodatno za delati.

To kar odpiramo v terapevtskih procesih so komplaksni procesi, zato je ključno delati z njimi in iti skozi njih z globokim spoštovanjem do sebe, do svojih občutkov, doživljanj, vzorcev in čustev.
Kot raste kapaciteta posameznika, naj teče pot razreševanja, celjenja in zdravljenja.

Vsakemu želim mirno plovbo na tem potovanju, kar še ne pomeni, da na njem ni viharno, lahko je težko, naporno in kdaj tudi boli. Vedno pa je vredno stopiti na to pot in po njej hoditi.